, Fran SaleĹĄki FinĹžgar Oj, mladost 

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

67
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
poznava na ·tajerskem s kroja0 kim mojstrom in vem,
da ga bo rad sprejel v uk.«
Oãe je bil kar zadovoljen, sin Francelj pa ni zinil no-
bene. Izpod ãela je meril tujega strica. Gorenja ·tajerska
mu je bila nepoznana deÏela. Kar ustra0 il se je take po-
nudbe. Toda oãe se je zaresno menil s tem stricem, svo-
jim prijateljem, dokler se nista domenila. In sta skleni-
la, da pojde Francelj pomladi s tem stricem v uk za kro-
jaãa na ·tajersko. Francelj je ves ãas molãal. Ko je stopil
k njemu ta tuji stric, ga rahlo prijel za uho in vpra0 al:
»No, ali pojde0 z mano?«
»Pa pojdem,« je spregovoril sin prvo besedo.
Stric ga je pogladil po ku0 travih laseh in dodal: »Le
pogumen bodi! Niã se ne boj! Dobremu mojstru te od-
dam.«
Na pomlad sta pa ta stric in Francelj res od0 la. Kar ãez
Ljubelj sta jo mahnila, na Celovec in potem dalje 0 e pet
dni pe0 do Judenburga. Tuji mojster je Franceljna ogle-
dal in ga res sprejel v uk. Francelj je tukasto gledal moj-
stra, ki se je zgovarjal s stricem. Seveda ni umel besedice
ne. Pa je stric vãasih le bleknil kako besedo, a 0 e to na
drugaãen naãin, kot jo je Francelj sli0 al doma. Takoj se
je moral poprijeti 0 ivanke; mojster ga je bil vesel, ko je
videl, kako Ïe kar dobro vbada.
Ko so se nekega dne ustavile tik pod mojstrovim
oknom tri Ïenske in mu delale temo, da se je jezil na to
68
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
zasenãenje, je Francelj pograbil kmeãki dolgi stol in ga
postavil pred Ïenske, ãe0 naj sedejo, da ne bodo delale
sence mojstru. Îenske so po 0 tajersko o0 tele deãka in
izginile. Mojster pa je bil zelo vesel in Franceljna pohva-
lil. To je bil zaãetek. Francelj je ostal potem 0 tirinajst let
na ·tajerskem, preden se je vrnil domov, dobro izuãen
krojaã in 0 e tkalec povrhu. Dva tovari0 a, doma iz iste
vasi kot Francelj, se nista veã vrnila domov, ostala sta
·tajerja. Toda Franceljna je vedno vleklo domov, dokler
ni res odpovedal mojstru sluÏbo in se vrnil.
Dom je bil kar prazen. Doma je bil brat in tri dekleta.
Francelj je prijel takoj za 0 ivanko. Toda njegova misel je
bila, da mora nekje dobiti svoj dom. Spoznal je v hi0 i
nad koritom lepo mlado dekle, ki je bila poleg 0 e ene
starej0 e sestre edini otrok pri hi0 i. France jo je spoznal,
tiho, mirno, a lepo deklico. Njegove oãi so se je takoj
prijele. Videl je tudi hi0 o s skednjem in hlevom, kar je
bilo po oãetu Ïe vse namenjeno hãerki Rezi.
Ko sta se spoznala in je bil tudi oãe zadovoljen, se je
France priÏenil na to posestvece. Doma je 0 ival in imel
toliko dela, da ni bil vsemu kos. Ljudje so hitro na0 li tega
0 tajerskega 0 ivarja in ga zasipali z delom. Po domaãe se
je reklo pri Dolencu. Reza in France sta bila par, da je
tudi stari oãe hvalil povsod zeta in trdil, da ga bolj0 ega
0 ivarja, pa tudi za kmeãko delo ni. Kupili so prvega otro-
ka  Janezka  da je bilo veselja kar preveã. Naroãili so
69
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
0 e drugo dete. Ob tej priliki so za0 li v teÏave. Mati je ob
drugi noseãnosti zaãela zelo slabeti. MoÏ, oãe France jo
je varoval, kar se je le dalo. Na poljsko delo ji ni dopu-
0 ãal. âe je voda v 0 kafnici po0 la, je kar sam skoãil ponjo
na korito sredi vasi. S silnim veseljem je priãakoval dru-
go dete. Îena Rezka je sku0 ala moÏa vedno prigovarja-
ti, naj se niã ne boji, da je krepka in zdrava. Toda moÏ je
ostal pri svoji misli in Ïeno varoval pred vsakim napo-
rom. Kot ãudna slutnja ga je muãil strah pred rojstvom
svoje ljube, lepe Ïene. In v tem strahu je doãakal dan
rojstva. Ko tedaj ni bilo v fari nobene izveÏbane pomoã-
nice, je hotel oãe kar sam v bliÏnje mesto ponjo.
»Ni treba,« so rekle tri sosede, iz ljubezni za otroke.
Pri0 el je dan poroda. Îene so vse tri v skrbi  za 0 ibko
Ïeno  ostale vso noã kar v porodni0 ki sobi. Ko pa novo
rojeni otroãiãek ni dal glasu od sebe, so se Ïene v nag-
lici opravile in poklicale botro in botra. Vsi so tekli v
Ïupno cerkev, toda vsi prepriãani, da bodo nazaj prines-
li Ïe mrliãka. Trpeãa mati pa je bila ves ãas v omedlevi-
ci.
»Kar obeh bo zmanjkalo 0 e danes,« so si Ïene med
seboj 0 epetale. Ni ãuda, da so bile vse prepla0 ene.
Minila sta dva dneva. V strahu in negotovosti. Po
dveh dneh je novo rojeni fantek rahlo dal znamenje, da
0 e Ïivi. Botra je takoj prihitela iz kamre in 0 epetaje po-
vedala oãetu:
70
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
»Mali je zajokal.«
Oãe je Ïe oba dni odloÏil 0 ivanje, potegnil iz Ïepa de-
bel molek in hodil po sobi ter molil in ves strt pove0 al
glavo. Ob tej novici od botre je dvignil glavo, oãi so se
mu zasvetile v veselem upanju. Samo za trenutek je po-
gledal v kamro k speãi, tihi svoji Ïeni. Rahlo jo je po-
kriÏal, tiho od0 el in molil  molil. Mati je zveãer druge-
ga dne odprla oãi in z roko tipala in iskala otroka 
spregovorila ni besedice. Botra je dvignila dete, da ga
pokaÏe materi. Ta ga je poljubila, a takoj spet zaprla oãi
in v omedlevici zaspala.
Ti dnevi so bili za skrbnega oãeta dolgi kot sama veã-
nost.
Îene, ki so straÏile pri Ïeni, so dobivale pogum. Kar
vse tri so se vrstile in hodile tolaÏit oãeta: »Ne bosta
umrla!« Otroãiãek je vnoviã rahlo zavekal, da ga je sli-
0 ala mati, ki je z roko segla po otroku, v polsnu, kajpak.
Noã je minila. Oãe je domolil Ïe veã roÏenvencev. Ni
nehal prositi za Ïeno in sinãka, naj se ju dobri Bog usmi-
li. Obljube je sklepal Mariji na Brezje, naj se usmili Ïene
in otroka.
Njegove pro0 nje niso bile zastonj. Tretje jutro je mati
spregovorila in zaÏelela po sinãku, ki je glasno zajokal.
Dobremu oãetu se je odvalil kamen s srca, ko je stopil v
kamro in poboÏal Ïeno in drobnega sinãka.
71
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
V hi0 i je vsem povedal, 0 e ves v solzah: Marija mi je
oba vrnila.
Prva moja pot bo na Brezje v zahvalo.
Tako teÏavno rojstvo je za pravega oãeta zares zelo
bridko, a taka re0 itev mu je bila kot dar iz nebes.
Îena je kmalu okrevala in se utrdila. Ljubezen njena
pa je rasla 0 e bolj do moÏa in do obeh fantkov, ki so jih
dobili res po oãetovi pro0 nji in molitvi.
Vse tri Ïene, pomoãnice ob rojstvu so to sreão po vsej
vasi pripovedovale in trdile: âudeÏ smo doÏivele.
Danes so vsi ãlani te druÏine Ïe v veãnosti. En sam je
0 e ostal  ta sam sem devetdesetletnik  jaz, ki sem [ Pobierz całość w formacie PDF ]
  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • modemgsm.keep.pl