|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
lo, katero bi bil mogel prodati. Travnika pa nisem dobil ãisto nobenega, seno sem moral kupovati in si pomaga- ti, kolikor se je dalo, z deteljo in slamo. Na vrtu je raslo 267 KRANJSKA JEZA BESeDA veliko sliv, ali leÏal je preveã proti vetru; pi0 in mraz sta mi sãasoma ugonobila skoraj vse drevje. Sosedje so su0 ili in prodajali ãe0 plje, kuhali slivovko, jaz niã. Ves imetek je cenila gosposka na tri tisoã goldinarjev, nama- zala mi je vsako leto veãji davek, ni se niã brigala za sedem sto goldinarjev dolga, ki so bili napisani na hi0 o. Kakor vidite, me oãe ni poloÏil na mehko posteljo. Kak posebno razumen gospodar, ne velim, da ne bi bil mo- gel shajati. Po oãetovi smrti je hotela prevzeti kmetijo mati, ali se je je kmalu naveliãala, ko je videla stiske, ki jo ãakajo. Rekla mi je: ,Matiãek, oÏeni se in gospodari! Jaz sem se neizreãeno razveselil, kakor paã fantalin, ki ni 0 e niã iz- kusil in niã vedel. Dal sem si narediti lepo obleko, za klobuk sem vtaknil 0 opek in se jel ozirati po dekletu. Imel sem takrat Ïe petindvajset let. Po malem sem tudi prej vasoval in na shodih in boÏjih potih sem napajal marsikatero. To govorim vam, ker ste moÏje, pred otroki bi molãal. Ali naj sem se likal in li0 pal, kolikor sem ho- tel, Ïenske me niso dosti marale; ho, ho, ho prav so imele, to je bila 0 e moja sreãa. Bil sem zanje, veste, ne- koliko premajhen in pre0 ibak. Za Breceljnovo Micko sem trdo stopal. Dobil sem jo na samem in ji rekel: ,Bodi moja ljubica! Nima0 ne ti nikogar ne jaz nobene, bilo bi prav za oba. Kaj misli0 ? Micka se je namrdnila, po- gledala parkrat moje trupelce od stopal do vrha in se 268 KRANJSKA JEZA BESeDA odrezala zaniãljivo: ,Poãakaj, dokler bo0 za dve ali vsaj za eno glavo vi0 ji in nekoliko pametnej0 i. Ta bi bila lepa, ta ljudje bi od smeha popokali, ko bi me videli s tabo; bi me povpra0 evali, ãe te peljem k birmi ali k prvi spo- vedi. Oh, Matiãek! Ti ne ve0 , kaka av0 a si. Pojdi za zdaj 0 e domov in poslu0 aj oãeta in mater, da bo0 dolgo Ïivel in ti bo dobro na zemlji. Dopolnil sem bil takrat dvaindvajseto leto, pa si lah- ko mislite, kako nemilo so se mi zapiãile Mickine bese- de v srce. Skril sem se v senico in sem se valjal po mrvi kakor nor in jokal kakor otrok. Da so me prezirale dru- ge punãare, me ni peklo prav niã, ali Micko sem ljubil iz globoãine srca in brez greha, s trdnim namenom, Ïive- ti z njo v nedolÏni prijaznosti, dokler ne bi bilo moã, da se poroãiva. Od takrat me je minilo vse veselje za fantovanje in vasovanje. V krãmi sem ga pil s kakim tovari0 em, naj- raj0 i pa sam, ker sem se sramoval vsakega ãloveka. Me- nil sem, da je Micka povedala doma in drugod, kako osorno me je odpravila. âe se je kdo vprião mene sme- jal, sem bil preverjen, da se smeje meni. âe sta se dva kaj pogovarjala, blizu mene pa obmolknila, bi bil prisegel, da sta re0 evala mojo nesreãno ljubezen. ·e v cerkvi se mi je vãasi dozdevalo, da leti ta in ona beseda name, ker sem bil prepriãan, da so priobãile babe mojo sramoto tudi duhovnikom. ·e ãe me je kdo po nakljuãju bolj srpo 269 KRANJSKA JEZA BESeDA ali debelo pogledal, sem precej mislil, da mi hoãe s tem oãitati mojo neãast. Vãasi sem se hotel nad Micko raz- jeziti; namenil sem se, ãe se spet sreãava, da se ne bom nanjo ne ozrl, da bom pred njo pljunil ali se menil vpri- ão nje prav prijazno s kako drugo Ïensko, kakor da sem bogve kako vanjo zaverovan. Kadar pa mi je pri0 la pred oãi, sem zijal vanjo, kakor beremo, da so zijali ajdje v svoje malike; pozdravil sem jo, kar sem jo najlep0 e mo- gel, in se brez konca radoval, ãe mi je ljubeznivo od- zdravila in se obenem sladko smehljala. Ko bi bil babe bolje poznal, ne bi bil prelil ne ene sol- ze za Micko. Hinavki se je pravzaprav dobro zdelo, da sem se vanjo zatelebal. Moje tovari0 ije se ni nikoli ogi- bala, ampak se je jako rada z mano razgovarjala. Samo ljubezni ji nisem smel spomniti. Bala se je, da se ji ne bi drugi fantje rogali in smejali. Peãala se ni z nobenim dosti. Da nisem bil tako slep, bi bil lahko zapazil, da me ima vendar nekoliko v ãislu, dasiravno nisem bil tako visok in moãan kakor moji vrstniki. Presnetnica je dobro vedela, da sem gruntarski sin in edinec svojega oãeta. Takih deãkov dekleta nikoli ne za- niãujejo od srca; zabavljice jim gredo samo s konca je- zika. Îalost mi je poãasi pre0 la, ali togotil sem se le, da me ne spozna oãitno za 0 oceljna, kajti rad bi se bil z njo bahal pred svetom, da se govori: ,Lejte si no, s kak0 no roÏico se sprehaja Matiãek; kerlc je, ãeprav je majhen. 270 KRANJSKA JEZA BESeDA Tega veselja mi ni privo0 ãila Micka. Zato pa sem ji tudi jaz nekoliko nagajal. Ko so mi mati kasneje izroãili gospodarstvo, sem de- jal: âakaj tiãica! Lovil sem te dosti dolgo, pa te veã ne bom; bo0 mi priletela na limanico sama. Premalo te je, da se ne bi ujela. Kmalu mi je dekla prinesla od nje 0 o- pek, ne iz zeli, ki rasto na travnikih, ampak iz samih pi- sanih, di0 eãih cvetlic, katere si je morala dobiti iz kakega grajskega vrta. ·opek sem seveda spravil, ali sem rekel: ,Av0 i se menda blede, da mi to po0 ilja. Dekla ji je to povedala, pa je kar ostrmela in dejala: ,Za boÏjo voljo ga prosim, naj mi odpusti, ãe sem ga kaj razÏalila, reci mu, da ga ne bom nikoli veã. Jaz pa se nisem hotel zdaj tako hitro vdati. V nedeljo bi bil Micko lahko sreãal, pa nisem hotel. K ma0 i sem 0 el v Trebelno. Dekli je dala ljubica popoldne drugi 0 opek zame, 0 e lep0 i in bolj di0 eã od prvega. Vpra0 ala jo je s trepetajoãim glasom in s solznimi oãmi, zakaj se je ogib- ljem. Ona ji je odgovorila mrzlo: ,Ne vem, morda zato, ker neãe, da bi ga razvpili ljudje za babjeka. Na0 Ma- tiãek je postal jako pameten. Jaz je nisem najel, da ji to reãe; podraÏila jo je kar sama, kajti brÏkone je vedela, da doslej nisem bil v taki milosti pri Micki. Punco je jelo skrbeti. Drugi dan je pri- 0 la vpra0 at na0 ega mlinarja, ãe je Ïe zmlel, kar je pripe- ljal njen oãe pretekli teden. Storila je to za izgovor, da je 271 KRANJSKA JEZA BESeDA mogla z mano govoriti. Stopila je k nam v veÏo, ãe0 da se napije vode. Po nakljuãju ni bilo nikogar doma razen mene. Imela sva tedaj priliko za pomenek. Micka se zajoka na ves glas in mi veli: ,Kaj pa misli0 , Matiãek? Jaz sem se nate zana0 ala, pognala sem tebi na ljubo vsakega drugega, ti pa si zaãel beÏati od mene, kakor da sem okuÏena. Vem, kaj te je uÏalilo. Hotel si, da ti bom ljubica. Ali ni prav, da se jezi0 , ker ti nisem izpol- nila te volje. Saj sam dobro ve0 , da nam gospodje prepo- vedujejo take zveze, pa te uãi tudi pamet, da jih po0 tena [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |
Podobne
|