|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
do, priãneta ugla0 ati strune, vsak zavihti svoj lok in zai- gra. »Ho, ho, ho!« se smeje gospod Alkohol, s plesalko vred skoãi izza mize, postavi jo na sredo sobe in priãne najprej sam plesati okoli nje. Jako kratkoãasno ga je gle- dati. V glavo in noge je enako ozek, proti pasu pa se dobro 0 iri in kroÏi. Stopala ima majhna in spretna, urno jih izpodmiãe in komaj s konci se dotika gladkih tal. Zadaj mu visita od ãrne suknjice dva 0 krica, ki frfotata v zraku in se lovita za gospodom Alkoholom. Gospodiãna Tereza Ïe tudi drÏi za krilo in izpodmiãe noge. Zdaj ji skoãi za pas gospod kavalir, sprimeta se naglo, pa zavrtita in zavihtita, da je veselje. Lepo je, ka- kor 0 e nikoli. Ni godcev na svetu, ki bi godli lep0 e in poskoãneje, kakor godeta angelãka v kotu nad oknom, ni pevcev na zemlji, ki bi peli slaje, kakor pojeta ptiãka na zofinem naslonjalu in ni galana, ki bi drÏal topleje okoli pasa in gladkeje plesal kakor gospod Alkohol. Dolgo, dolgo traja ta radost. Ko pa angelãka odgode- ta, zletita na tla in se iz prehajata po sobi z gosli in loki na rami, sedeta gospod Alkohol in gospodiãna Tereza 90 MALI LJUDJE BESeDA nazaj na roÏe, prav tesno drug k drugemu se stisneta in si gledata prijazno in pomenljivo v oãi. Priãne se vroãa ljubezen, ki traja tako dolgo, da zajde solnce. Ko se naljubita, pove gospod Alkohol tole: »Kdor mene ljubi, ni nikoli nesreãen, nikoli zapu0 ãen, nikoli Ïalosten!« Gospodiãna Tereza poklekne in mu priseÏe veãno zvestobo. »Kolikokrat se lahko vidiva?« vpra0 a poÏelji- vo. »Vsak dan!« odgovori gospod Alkohol. »Ahasver ni niã proti meni. âe me kdo zaÏeli, pa me ima takoj pri sebi. Riziko ni vreden vpo0 tevanja. Ta hip sem v Ame- riki, ta hip v Afriki, ta hip na Ruskem, ta hip na ·pan- skem.« Gospodiãna Tereza kima, trudna je postala, niã veã ne more misliti, ne umeti. Gospod kavalir to vidi, poloÏi njeno glavo v svoje naroãje in igra s prsti po laseh, da bi laglje in slaje zaspala. Gospodiãna Tereza zaspi med igranjem angelãkov, med petjem rajskih ptiãkov, med dehtenjem preãudnih roÏ v naroãju ljubeznivega gospo- da Alkohola. Zdaj naenkrat nekdo potrka, gospod Alkohol skoãi s tremi dolgimi skoki do okna, 0 krici lete za njim kakor ãrne 0 karje, vse skupaj se prekobali preko okna in izgi- ne v vrt. Angelãka sfrãita nazaj v strop, ptiãka se umak- neta v blago in ravnotako roze. Gospodiãna Tereza sedi 91 MALI LJUDJE BESeDA na stari, na veã krajih natrgani in oguljeni zofi, gleda v vrata in je nekoliko trudna. Vrata se odpro in po sobi gleda ko0 ata in priletna grajska dekla Marjeta. »Ali so malo zaspali?« vpra0 a in onika. »No, no, prav je tako, prav! Kaj bi se pa ubijali, ko jim ni treba!« Gospodiãna niã ne spregovori, samo gleda, zdeha in mane oãi. »I,« stokne Marjeta. »Kaj bodo pa veãerjali?« »Niã!« odgovori gospodarica. »Spravi se!« »I,« misli Marjeta. »Glej jih, Bog jih v nebesa vzemi, kaj pa se jezijo name? Vpra0 at sem pri0 la, kaj bodo veãerjali, da ne bom zopet po nepotrebnem pripravlja- la kakor druge dni in dajala Petercu tako jed, ki ni zanj. O, on bi Ïe obgrizaval kurja bedra in se oblizaval, bog- me, kako se ne bi? Ali ne bo niã!« »Kaj si me zbudila?« se jezi gospodarica. »I,« razlaga Marjeta. »Mislila sem, da jim je zgoraj dolgãas, pa da bi pri0 li malo k nam doli k druÏini po- gledat. Tak ravs in kavs imamo, kakor bi bili v tur0 ki voj- ski! Îanjice so spodaj, pa je strgal Peterc Koro0 ãevi Mani predpasnik. No, na pravo je naletel! Moãna je kakor lev, pa je, ne bodi nemarna, pograbila vrv in ga z njo zvezala in povila kakor otroka! Prav mu je grdobesedneÏu! Take mu gredo iz ust, kakor bi jih sam satan kuhal in belil, pa po0 iljal v svet. Meni je rekel: »Mreta, ali ve0 ti, kaj se to 92 MALI LJUDJE BESeDA pravi: hm tadra, hm tadra?« Odgovorila sem: Uh, gobezdalo grdo! In s kuhalnico sem ga osmolila po kuã- mi.« Marjeta govori naprej, kakor je vajena. Pri njej da vedno beseda besedo od jutra do noãi. Gospodarica vstane in gre z njo. Spodaj leÏi Peterc zvezan sredi dvori0 ãa, Ïanjice in hlapci ga gledajo, pa se smejejo iz vsega grla. Mana ga kliãe: »Sèm pojdi, Peterc!« Peterc vpra0 a: »Kaj pa bo?« Jezen je, gleda kakor ãuk in sku0 a raztegniti in raztrgati vezi. »Kar hoãe0 !« odgovarja Mana. »Samo sém pridi!« Gospodarica pride in ga veli razvezati. Vsi so nekoli- ko v zadregi, najbolj pa Peterc. Rdeã je, kakor bi se ku- hal in oãi se mu svetijo, kakor bi gorele. Nihãe noãe k njemu, vsak odide svojo pot, le Marjeta se jezi, poklek- ne poãasi na tla in ga priãne razvezavati. »I,« govori. »Danes se ti je pa izplaãalo. Îenska te je ustrahovala, mlado deklé! Pa drÏi drugiã jezik za zobmi, kaj ga pa vedno izteza0 okoli sebe! Pa mir daj drugiã, ko si tak, kakor pasja pojedina! Same kosti so te, Peterc, same kosti!« Vozal pri nogah je razvezan in zdaj si pastir sam po- maga iz vrvi. Ko je prost, skoãi naglo na noge, pa ponig- lavo in osramoãeno izgine ob steni in za hi0 o. 93 MALI LJUDJE BESeDA Veãer je. Zmraãilo se je in tuintam gori Ïe kaka zvez- da. Luna vstaja izza gora in velika je kakor ogromen zlat hlebec. Spredaj pred gradom se pode otroci iz vasi, ki leÏe spodaj, in kriãijo: Pojac, pojac, ma tristo tac, ena je bezgova, 0 e tista ni njegova. Gospodiãna Tereza pride nazaj v svojo sobo, veãerja se kadi pred njo na mizi, a ona se je noãe dotekniti. Vstane izza mize, hodi po sobi, pa se ustavi pri odprtem oknu in strmi v noã: Moj Bog, kako lepo je zunaj v tej meseãini, pod temi zlatimi zvezdami, nekje zunaj, nekje daleã . . . 94 MALI LJUDJE BESeDA Sestanek I. rije ali 0 tirje dnevi so 0 e manjkali do moje svatbe, ko Tsem korakal neko davno noã proti svojemu stanov- anju. Lepa noã je bila, po ulicah prijeten hlad, vse tiho, samo tuintam korak zakesnelega veseljaka, nekak0 na mrmrajoãa pesem, ki se zdi, da smukne senci podobna mimo vogla, pod svetiljko blesk policajevega polumes- ca, sijaj kavarni0 kih oken, ki se ble0 ãijo ponekod sredi ulice ali trga kakor zlate plo0 ãe. Ko sem zavil v osamljenej0 e kraje, sem takoj zaãul pesmi slavcev, ki so peli pod grmovjem nad cesto in kakor vsak veãer, tako sem tudi takrat ustavil korak, poslu0 al, premeril poãasi par metrov trotoarja, zopet stal in vnoviã nadaljeval svoje noãno romanje proti domu. Vse mi je bredlo ob taki uri po glavi. ·ale in dov- tipi, ki smo si jih privo0 ãili tisti veãer po kavarnah in gostilnah, zanimiva dogodba, ki jo je povedal prijatelj Julãe iz svojega potovanja, lepa tujka, ki je sedela ves veãer pri nasprotni mizi in se ozrla vãasih name s ãudo- vito Ïivahnimi oãmi, pijani drug Pogaãar, ki je splezal sredi trga na kondelaber in ugasil za kratek ãas svetilj- 95 MALI LJUDJE BESeDA ko in moja lastna minulost, lepi ãasi, ki so nekoã cveli, pa odcveli. Slavci so torej peli nad mano, grmovje je od ãasa do ãasa po0 umevalo, zvezde so gorele na vi0 avi v taki mnoÏini, da je bilo neba, skoro bi dejal, veã zlatega ka- kor temnega, jaz pa sem se domislil davnih ãasov, po- veãini tistega, kar bi bil rad imel, a nisem nikoli dosegel in menda nikoli ne bom, kar pa je nemara ba0 zaradi tega tako lepo in oãarljivo in nebe0 ko, da mi manjka besed, da nimam izrazov, ki bi se jih lahko posluÏil za dostojno in vredno opisovanje. Recimo Gizela. Kako je bila lepa, ãe se to pomisli, kako je gledala s svojimi ve- likimi oãmi kakor ãarodej, kako je hodila po drevoredu in zasmehovala mene, mene, svojega poniÏnega truba- durja! Kar sem napravil, kar sem govoril, vse je bilo sme0 no, vse se ji je zdelo tako malenkostno, da ni zasluÏilo njenega uvaÏevanja, premi0 ljevanja, 0 e celo ne [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |
Podobne
|