|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
dan bedeli nad njim, vse dokler nevarnost ne mine. Namr{~il se je in se zazrl v strop. Mar mislijo, da ne zna poskrbeti zase? Mrlakensteinu se je izmaknil `e trikrat, torej le ni tako nebogljen... V tistem pa se je spet spomnil na po{ast, ki je pre`ala iz tema~nega prehoda na Magnolijini ulici. Kaj storiti, ko veste, da vas ~aka najhuj{e... "Ne bom se mu pustil ubiti!" je glasno vzkliknil. "Tako se govori," mu je zaspano odvrnilo ogledalo. Peto poglavje Morakvar ------------------------------ Tom je naslednje jutro Harryja zbudil kot obi~ajno, s skodelico ~aja in brezzobim nasme{kom. Harry se je oblekel in ravno je prepri~eval nejevoljno Hedwig, naj se vrne v kletko, ko je v njegovo sobo prilomastil Ron. Obla~il si je pulover in videti je bil na koncu z `ivci. "^imprej gremo, tem bolje," je zanergal. "Na Bradavi~arki mi ni treba spati skupaj s Percyjem. Zdaj me je obto`il, da sem mu s ~ajem po{kropil Penelopino fotografijo. Saj ve{," se je spa~il, "fotografijo njegove punce. Skrila se je pod okvir in no~e se mu ve~ prikazati. Pravi, da je zaradi kapljic ~aja videti, kot bi imela mozolje..." "Nekaj ti moram povedati," ga je prekinil Harry, a v sobo sta pri{la dvoj~ka in ~estitala Ronu, da je spet razbesnel Percyja. Skupaj so od{li na zajtrk. Gospod Weasley je `e pojedel in zdaj je namr{~eno bral prvo stran Prero{kih novic. Njegova `ena pa je Hermioni in Ginny razlagala, kak{en ljubezenski napoj je zvarila v mladih letih. Vse tri so se hihitale, kot bi imele osem let. "Kaj mi mora{ povedati?" je Ron vpra{al Harryja, ko sta sedla k mizi. "Kasneje ti bom," je zamrmral Harry, saj je takrat v jedilnico besno vkorakal Percy. Toda Harry ni in ni dobil prilo`nosti, da bi se v miru pogovoril z Ronom in Hermiono. Takoj po zajtrku so imeli vsi polne roke dela - te`ke potovalne zaboje je bilo treba spraviti po ozkem stopni{~u in jih nagrmaditi ob vhodna vrata. Hedwig in Hermes, Percyjev ~uk, sta `iv~no skovikala vsak v svoji kletki, ki so ju postavili na vrh zabojev. Ob njih pa je stala velika pletena ko{ara, v kateri se je repen~il Krivo{ap. "Pomiri se, no, mucek ljubi," je Hermiona grulila skozi {pranje v ko{ari. "Na vlakcu te bom spustila ven." "Ne, pa ga ne bo{," se je takoj uprl Ron. "Takoj se bo spravil na [krabo!" Podgana mu je kot obi~ajno dremala v prsnem `epu suknji~a. Gospod Weasley, ki je zunaj ~akal na avtomobila z ministrstva, je pomolil glavo skozi vrata. "Sta `e tukaj," je oznanil. "Pridi, Harry." Povedel ga je pred sabo k prvi izmed dveh temnozelenih, starinskih limuzin. V njej je sedel {ofer v smaragdno zeleni uniformi, ki se je Harryju skrivnostno nasmehnil. "Kar splezaj noter, Harry," je rekel gospod Weasley in se ozrl po nabito polni ulici. Harry je res sedel v avto, kmalu pa sta se mu pridru`ila {e Hermiona in Ron. Ko je k njim prisedel tudi Percy, se je Ron nejevoljno namrdnil. V primerjavi z vo`njo na Vitezu pono~njaku je bila pot do postaje King's Cross naravnost dolgo~asna. Avta ministrstva sta bila skoraj tak{na kot obi~ajni avtomobili; malce nenavadno je bilo le to, da sta se v~asih prerinila skozi ulice, ki so bile zanju o~itno preozke. Do postaje so pri{li dvajset minut pred odhodom vlaka. [oferja sta jim pripeljala vozi~ke za prtljago, jo celo zlo`ila nanje, nato pa sta se gospodu Weasleyju priklonila in odpeljala. V naslednjem trenutku sta se limuzini `e zna{li na za~etku dolge kolone, ki je stala pred prvim semaforjem. Ronov o~e je Harryja spustil z o~i {ele, ko so se ustavili nekoliko stran od pregrade, za katero se je skrival peron devet in tri ~etrtine. "No, tako," si je oddahnil gospod Weasley in se ozrl okoli sebe. "Ker nas je toliko, bomo na peron {li v parih. Midva s Harryjem greva prva." Uprl se je ob vozi~ek s Harryjevo prtljago in se po~asi odpravil proti kovinski pregradi med peronoma devet in deset. Pri tem si je z velikim zanimanjem ogledoval vlak, ki je ravno pripeljal na deveti peron. Nato je pomenljivo o{inil Harryja in se lagodno naslonil na pregrado. Harry je sledil njegovemu vzoru. V naslednjem trenutku sta se `e zvrnila skozi navidez trdno steno, ki ju je lo~evala od skrivnega perona. Ko sta ujela ravnote`je, sta pred sabo zagledala vlak, ki je vozil na Bradavi~arko. Gnala ga je velika, rde~a lokomotiva, iz katere je sikala para prek perona, polnega ~arovnic, ~arovnikov in njihovih otrok. Za Harryjem sta se nenadoma prikazala Percy in Ginny. Bila sta nekoliko zasopla in Harry je sklepal, da sta skozi pregrado kar stekla. "Aha, Penelopa!" je va`no izjavil Percy in si popravil pri~esko. Preden je odkorakal naproti dekletu z dolgimi, kodrastimi lasmi, je izbo~il prsi, da ne bi spregledala ble{~e~e priponke. Harry in Ginny sta se spogledala, nato pa bruhnila v smeh. Ko je nazadnje prisopihala na peron {e gospa Weasley, jih je Ronov o~e popeljal proti koncu vlaka. [li so mimo {tevilnih nabito polnih kupejev, vse do vagona, ki je bil videti nekoliko bolj prazen. Ko so nanj spravili prtljago, so se {li poslovit od Ronovih star{ev. Gospa Weasley je poljubila vse svoje otroke, nato Hermiono in kon~no {e Harryja. Temu je bilo nerodno, a mu je vseeno dobro delo, ko ga je potem tudi objela. "Pazi nase, Harry," je rekla, ko se je vzravnala. O~i so se ji motno svetlikale. Nato je odprla svojo gromozansko torbico in nadaljevala z bolj uradnim glasom: "Vsem sem pripravila sendvi~e za na pot. Izvoli, Ron... Ne, tale ni s soljeno govedino... Fred? Kje pa si, Fred? Izvoli, ljub~ek..." "Harry," ga je tiho poklical gospod Weasley, "stopi za trenutek z mano." Z glavo je pomignil proti bli`njemu stebru, proti kateremu sta se odpravila, medtem ko so se drugi prerivali okoli gospe Weasley. "Preden gre{, ti moram nekaj povedati," je nelagodno za~el gospod Weasley. "Mislim, da vem, kaj," je resno prikimal Harry. "Ve{? Kako to?" "V~eraj zve~er sem vas sli{al, ko ste se pogovarjali z gospo Weasley. Ravno sem {el mimo," je razlo`il Harry. "Oprostite." "Hotel sem, da bi to izvedel na bolj... takten na~in," se je nelagodno prestopil gospod Weasley. "Ne, ne... Tako je {e bolje. Vi niste prelomili obljube, ki ste jo dali gospodu Schushmaarju, jaz pa vem, kaj se dogaja." "Te je strah?" "^isto ni~," je odkrito priznal Harry. "Res ne," je {e dodal, ko je videl, kako nejeverno ga je pogledal gospod Weasley. "Sirius Black menda ni huj{i od Mrlakensteina?" Gospod Weasley se je ob Mojstrovem imenu zdrznil. "Harry, vedel sem, da si... No, da si veliko bolj odrasel, kot misli Schushmaar. Veseli me tudi, da te ni strah, ampak..." "Arthur!" je zaklicala gospa Weasley, ki je druge gnala na vlak. "Arthur, kaj pa se gre{? Vlak bo vsak trenutek odpeljal!" "@e greva, Molly!" je rekel gospod Weasley, a nato se je spet obrnil k Harryju, sti{al glas in posku{al hitro dokon~ati pogovor. "Poslu{aj, rad bi, da mi obljubi{..." "Da bom priden fantek in ne bom hodil iz gradu?" ga je potrto dopolnil Harry. "Nisem mislil tega," je skrajno resno odkimal gospod Weasley. "Obljubi mi, da Blacka ne bo{ {el sam iskat." Harry ga je debelo pogledal. "Kaj?" Lokomotiva je glasno za`vi`gala. Sprevodnik se je napotil ob vlaku [ Pobierz całość w formacie PDF ] |
Podobne
|